HR, agilnost in design thinking

»Poskrbite za svoje zaposlene in oni bodo poskrbeli za vaš posel.” S temi besedami je Richard Branson zelo nazorno opisal, kako pomembna je v podjetju kadrovska funkcija. Pričakovanja do kadrovnikov so v današnjem zahtevnem poslovnem okolju, kjer se bije bitka za talente, zelo visoka. Vse prevečkrat odgovore iščemo v kopiranju dobrih praks, a smo pogosto razočarani – te so funkcionirale v nekem specifičnem okolju z drugimi pogoji in so obenem tudi pretekle prakse. Kam se torej obrniti po prave rešitve? K sebi in svojim zaposlenim, a zelo pomembno – to storiti na pravi način.

Kako kot kadrovnik skrbeti za (novo)zaposlene v podjetju? S stalnim razvijanjem in izboljšavami postopkov, produktov in izobraževanj. A kot v vsakem razvojnem procesu je vedno prisotno tveganje, da bo nastalo nekaj, kar nihče ne bo uporabljal in bo samo sebi namen. Da se takšnemu izidu izognemo, je potrebno prisluhniti zaposlenim in njihovim potrebam in željam. Čeprav je slišati enostavno, pa so želje pogosto različne in kar deluje za eno skupino zaposlenih ne deluje nujno za drugo. Obenem se od ideje do implementacije vrstijo številne odločitve in končni produkt je lahko zaradi prekompleksnosti ali zamudnosti celo neuporaben.

Design Thinking pomaga poiskati prave rešitve za vaše zaposlene

Cilj je torej dobiti prave impulze, kako zaposlene razvijati in izobraževati ter na podlagi tega izdelati zanje prave kadrovske produkte. Pri tem nam pomaga 5-fazni pristop Design Thinking za kreativno reševanje problemov, ki izhajajo iz uporabnika. Ravno zaradi ključne osredotočenosti na uporabnika je v mnogih razvojnih, prodajnih in marketinških oddelkih pristop že prepoznan in uporabljan, saj kot ‘uporabnike’ navadno razumemo kupce produktov ali storitev podjetja. Če pa razmišljanje malo razširimo – kaj drugega so naši zaposleni kot uporabniki kadrovskih produktov, torej če hočete –  njihovi kupci?

Ključna je osredotočenost na zaposlenega in testiranje

Design thinking kot pristop k snovanju kadrovskih produktov prinaša torej ključno osredotočenost na uporabnika – zaposlenega in vse nastale rešitve izhajajo iz potreb, bolečin in želja, ki jih ta zaposleni (oziroma identificirana skupina zaposlenih) ima. Pot do končne rešitve spremljajo konstantna testiranja z zaposlenimi. Kaj to pomeni? Namesto, da enkratno zajamete potrebo, poiščete zanjo rešitev in jo čez nekaj mesecev implementirate, idejo raje oblikujete v prvo verzijo (MVP – minimum viable product) in takoj na uporabnikih preverite, če gre realizacija v pravi smeri. In tu je tudi srž besede agilnost – biti prilagodljiv in zmožen hitrih sprememb glede na potrebe zaposlenih.

Design thinking po fazah

1. Faza: Empatija

Osredotočimo se na razumevanje potreb in bolečin naših zaposlenih, ki jih zaznamo preko preko opazovanja, pogovorov, raziskav in analiz. Na stran postavimo lastna predvidevanja in sodbe.

2. Faza: Definiranje potreb

Zaznane potrebe in bolečine zaposlenih analiziramo in združimo v ključne sklope. Definiramo, kaj je ključni izziv naših zaposlenih, ki ga bomo v naslednji fazi skušali rešiti.

3. Faza: Generiranje idej

Pripravljeni smo na kreiranje potencialnih rešitev za definirani izziv. Ker ima vsak izziv lahko več rešitev, je to faza kreativnosti in razmišljanja izven ustaljenih okvirjev.

4. Faza: Prototipiranje

Iz nabora potencialnih rešitev izberemo najboljše za rešitev definiranega izziva, ki jih nato prototipiramo v obliki MVP (minimum viable product). Cilj je, da prototip vsebuje ključne funkcije oz. vrednosti, ki bi jih želeli testirati in je obenem karseda enostaven in poceni za izdelavo. Prototipi so lahko tudi zgolj na papirju.

5. Faza: Testiranje z zaposlenimi

Prototipe uporabimo za testiranje z zaposlenimi, na katerih smo zaznali ključen izziv. Zopet na stran postavimo lastna predvidevanja in sodbe in se osredotočimo na povratne informacije zaposlenih. Je zastavljena rešitev pravi odgovor na njihov izziv?

Ker design thinking ni linearen, temveč iterativen proces, se na podlagi tega, kar se naučimo iz testiranja, zopet usmerimo v katerega od prejšnjih korakov in oblikujemo nove ali nadgradimo obstoječe ideje, prototipe. Tako po korakih pridemo do končne rešitve, ki zaposlenim predstavlja pravo vrednost. Rešitve, ki nastanejo v tesnem in konstantnem sodelovanju z vašimi ljudmi, so vedno prave in služijo svojemu namenu. Naj ti produkti “od ljudi za ljudi” postanejo vaše dobre prakse!

Želite preizkusiti pristop Design Thinking v vaši ekipi in na vašem kadrovskem produktu? Pišite nam na info@edutrain.me in z veseljem vam pokažemo, kako se tega lotiti.